Vodni Stolpec pri Šotorih

Višina vodnega stolpca se nanaša izključno na material in ne na celotni šotor. Nepremočljivost končnega izdelka je odvisna tudi od kakovosti šivov, zadrg in oblike šotora.

Izraz vodni stolpec pri šotorih pomeni vodotesnost šotora. Predstavlja nivo vodnega pritiska, ki ga tkanina še zdrži, preden začne puščati. To lastnost bi lahko merili tudi v barih, ki so tehnična enota za pritisk. Pomenilo pa bi, da je 10 m vodnega stolpca enako enemu baru. Vodoodpornost se meri v milimetrih (mm) in se običajno gibljejo od 800 mm do 10.000 mm. Te številke označujejo količino vodnega tlaka, ki ga tkanina prenese. To pomeni, da bo tkanina šotora z oceno 2000 mm zdržala 2000 mm ali dvometrski vodni stolpec, preden bo začela puščati. Preizkus višine vodnega stolpca, imenovano test hidrostatične glave (HH) je videti nekako tako, da na material postavijo cevko kvadratnega profila s prerezom 2,54 x 2,54 cm in jo polnijo z vodo, dokler vsaj tri kapljice ne prodrejo na drugo stran. Najvišja številka, preden se to zgodi, je vodni stolpec. Šotori z 800 mm vodnega stolpca naj bi že bili nepremočljivi in običajno se proizvajalci ne trudijo, da bi bil vodni stolpec višji od 5000 mm.

Pomembno je vedeti, da je vodni stolpec le en dejavnik pri določanju splošne kakovosti šotora. Šotor z 10.000 mm vodnim stolpcem lahko še vedno pušča, če ni pravilno zašit oziroma šivi ne tesnijo, ker niso toplotno lepljeni ali ni uporabljena tesnilna masa. Prav tako so ključne tudi kakovostne zadrge, ki morajo biti zaščitene. Šotor je lahko tudi slabo zasnovan in voda najde mesto skozi vhode ali okna.

Visoka vrednost vodnega stolpca ima lahko tudi slabo stran. Zaradi kemične sestave impregnacijskih premazov vlakna tkanine uporabljenega šotorskega platna izgubljajo trdnost, zato je izredno pomembno, da se pri izdelavi šotora uporabi prava kombinacija šotorske tkanine in impregnacijskega sredstva. Ob uporabi slabega materiala in visoke impregnacijske vrednosti vodnega stolpca boste šotor lahko uporabljali krajše obdobje, saj so šotori izdelani na ta način, pogosto podvrženi raztrganinam. Upoštevati moramo, da so tkanine z višjim vodnim stolpcem precej bolj toge in težje in morda nepotrebne glede na pogoje, v katerih jih bomo uporabljali sami.

Za postopek pridobivanja vrednosti vodnega stolpca se zaščitni premazi nanesejo na tkanino šotora, ki zaprejo reže med nitmi, preprečujejo prehod vode skozi tkanino in omogočajo, da voda odteka po površini materiala. Običajno so ti premazi iz poliuretana (PU) za poliestrske tkanine ali iz silikona (Sil) za najlonske tkanine. Od postopka nanašanja, debeline in števila nanesenih premazov je odvisna vrednost vodnega stolpca. Šotori so lahko poleg hidrostatične zaščite materiala opremljeni tudi z UV premazom, ki zaščiti tkanino pred razgradnjo na soncu, kar zmanjša izgubo barve in poslabšanje hidroizolacije.

Pri šotorih za ekstremne razmere se dodaja še dodaten sloj aluminijevega premaza, ki nudi še toplotno in UV zaščito.

Šotorom, narejenim iz tehničnega bombaža ali naravnega bombaža, ne določamo vodnega stolpca kot merilo za vodotesnost tkanine, saj imata obe tkanini drugačen način tkanja kot poliester ali najlon in se delovanje materialov ob deževju bistveno razlikuje. Bombažna tkanina zagotavlja dihanje materiala, ko je suh. Ob stiku z vodo nabrekne, vlakna se med seboj čvrsto stisnejo ter zatesnijo in preprečijo vdor dežnih kapljic.